Igra ni pomembna!
Kakšen pomeni ima igra pri razvoju otrok ter kako jo otroci doživljajo, moramo imeti strokovnjaki, ki se ukvarjamo s to tematiko ali v našem prostoru, vedno v ospredju. Za popolno razumevanje pomena otroške igre in pri kreiranju igralnega okolja, ki je tudi varno, moramo najprej razumeti potrebe otrok v samem razvoju, šele nato se lahko lotimo optimizacije igralnega okolja.
Ne smemo biti kot zdravnik, ki predpiše mazilo za izpuščaj, namesto da bi poiskal vzrok za zdravljenje bolnikove alergije. Ko razmišljamo o igri kot specifičnem vedenju , iščimo simptome, ne pa vzroke. Če pogledamo prvo načelo obnašanja, ki se skriva za igro, ugotovimo, da je tisto, kar se izrazi med igro, fizična manifestacija inteligence otroka. In to je ključno! To pomeni, da ni specifičnega igralnega obnašanja.
Od trenutka, ko se otrok rodi, ima izjemno sposobnost za učenje. V nekaj dneh začnejo vsrkavati informacije, ki jih obdajajo. Sposobnost učenja nas spremlja skozi vse življenje. S tem, da kmalu po rojstvu pridobimo še eno sposobnost, in sicer organiziranje informacij, ki jih pridobimo.
Igra temelji na procesu odkrivanja. Igra pride po tem, ko si otrok odgovoril na vprašanje: " Kaj je to?" Šele ko je razvito celostno razumevanje predmeta, se lahko otrok igra z njim. Na primer: otrok bo porabili veliko časa za spoznavanje, kaj je ropotuljica , preden bo odkrili, da jo lahko uporablja tudi kot glasbilo.
Otroci neprestano zbirajo informacije, jih organizirajo in potem nastopi igra na osnovi pridobljenega znanja. Na osnovi znanja, želje in osredotočenosti se bodo odločili, kaj jih res zanima in se s tem tudi igrali oziroma zaigrali. Pri stvareh, ki jih zanimajo, se bodo njihove aktivnosti ponavljale, s tem pa bodo pridobili izkušnje oziroma, kot radi rečemo, dobili bodo »prakso,« kako nekaj najbolje uporabiti. Vam je proces osvajanja veščine »igre« poznan?
Tako igra ni izolirano obnašanje in se ne sme obravnavati izolirana kot poseben sklop aktivnosti. Igra je del kontinuuma , ki je videti takole:
ODKRIVAJ -> IGRAJ SE - > VADI -> OBVLADAJ= UČENJE
Današnje igrišča so videti kot "dolgočasna", saj je močna tendenca ustvarjanja "naravnih" igral. Super čisto, urejeno in brezmadežno igrišče je nasprotje tega, kar želi in potrebuje otrok .
Ali to pomeni , da so gugalnice, tobogani in plezala napačna? Ne! Ampak ta igrala niso nič bolj učinkovita pri zagotavljanju raziskovalnega duha v otroku. Na eni strani želimo ustvariti varno okolje za igro na osnovi razumevanja varnostnih zahtev, moderne higiene, na drugi stani pa želimo v otroku spodbuditi željo po odkrivanju gozda, da se v njem prebudi pustolovec in vidi gozd kot pustolovsko igrišče. Na odgovornih za zagotavljanje varne in pustolovske igre je, da najdemo ravnovesje med obema segmentoma in omogočimo našim najmlajšim poligon za učenje, ki bo tudi varen pred tveganji, ki jih sami ne morejo identificirati.
Igra je kot kontinuum učenja in ne nosi le posebnosti okolja, temveč nosi celotno idejo, da je igrišče in igra poligon za otroke za urjenje na "vsakdanji" svet odraslih . Trdno verjamem , da se je in bo spremenil način, kako so se načrtovale naše skupnosti . Ustvarjajmo primeren prostor za igro in urejeno gibanje avtomobilov ter pomislimo, kako smo skozi čas izropali otroke dobrega počutja med igro.
vir fotografije: svetovni splet