Koristi rekreacije in športa za javno zdravje so zdaj splošno priznane in verjetno še vedno premalo vrednotene. Z napredovanjem raziskav se nenehno ugotavljajo nove in najrazličnejše koristi za vse starosti in v različnih okoliščinah.
Značilnost rekreacije in športa je, da izpostavljenost nevarnostim in tveganje ni vedno nezaželena. Na primer, čeprav bi bil strukturno neustrezen vrtiljak na otroškem igrišču za otroka nevarno tveganje, je izziv in spust po strmini kolesarske poti verjetno sprejemljivo tveganje na podlagi izboljšanja spretnosti in adrenalinskega užitka. Prvo tveganje bi lahko uvrstili med "slabo" tveganje, drugega pa med "dobro" tveganje.
Da bi dosegli ustrezno ravnovesje med koristmi in tveganji na različnih športnih objektih, mora imeti lastnik oziroma upravljalec jasno politiko za vzpostavitev standardnih operativnih postopkov, ki vodijo odločanje postopka za učinkovito in uspešno upravljanje športnih objektov, da se čim bolj zmanjša verjetnost nerazumne škode njihovim uporabnikom. Pristopi k oceni tveganja se bodo razlikovali med proizvajalci izdelkov in tistimi, ki izdelujejo ocene tveganja v delovnem okolju. Tu je ključna vloga upravitelja, da preuči obe prednosti in s tem povezana tveganja ter vzpostavi ravnovesje. Vrste koristi so fizične, kognitivne in socialne. Izboljšanje ravnovesja in vpliv športa, rekreacije ter aktivnega preživljanja prostega časa se odražajo z zdravjem, ki posledično izboljša naslednje sposobnosti:
- fizično,
- socialno,
- kognitivno / razvojno,
- čustveno / duhovno
in nešteto bolj specifičnih podnaslovnov znotraj ter štirih domen.
Kaj je edinstveno v igri je postopno obvladovanje tveganja, ki je sestavni del razvoja vsakega posameznika. Na primer, ko 18-mesečnik prvič vidi tobogan ne bo poskušal prvič sam splezati do vrha tobogana (običajno zakoreninjen strah pred višino), vendar bo ob postavitvi starša ali skrbnika na spodnji del tobogana (iztek) dobil veliko veselje, ko bo preizkusil kratek spust. Ko se udobje s toboganom poveča, se igriva zavzetost nadaljuje in s tem spontana želja, da se povzpnemo višje, ker se faktor strahu z odraščanjem zmanjšuje zaradi razvijanja motoričnih sposobnosti. Ta postopek je usmerjen v igro in če ga otrok zamudi, se brez tega postopnega učenja igre nenadoma ne znajde pri 2-3 letih. Otroci te starosti lahko, ko se povzpnejo po stopnicah, verjetno napačno razumejo dejavnik tveganj.
Za boj proti NCD (Non-Communicable Diseases) lahko kot glavne izzive določimo dostopnost do telesne dejavnosti in aktivnega načina življenja v številnih urbanih okoljih. Fizični dostop do varnih krajev in objektov, ki so primerni za aktivni ali vadbeni šport, finančna dostopnost, dostopnost v smislu vključenosti za invalide in bolnike, ampak tudi dostopnost do znanja. Slednje je kritično! Ljudje se moramo zavedati svojega zdravstvenega kapitala in kako ga dolgoročno ohranjati. Moramo biti sposobni dostopati do ustreznih zdravstvenih in preventivnih kampanj ter se zanašati na dobro poučene zdravstvene delavce, ki lahko dajo ciljno usmerjena priporočila in nas motivirajo za spremembo načina življenja. Bolj enakovreden in vključujoč dostop do varnih vadbenih objektov in prostorov, za telesno dejavnost, je resnično ključni dejavnik.