Življenja naših otrok so v zadnjih 30 letih postala bolj omejena in nadzorovana zaradi kulturnih, socialnih in ekonomskih dejavnikov. Zato se je priložnost za igro in raziskovanje sosesk opazno zmanjšala in tako otroci preživijo večino prostega časa pod nadzorom odraslih oseb doma, v šoli ali na vodenih dejavnostih.
V večini okolij, kjer se otroci zadržujejo, kot so npr. dom in ostali prostori, so včasih vključevali večje telesne aktivnosti, toda v sedanjem času je te aktivnosti zamenjalo pasivno/sedeče vedenje. Vsekakor obstaja povezava med igro na prostem in igro v zaprtem prostoru. Tako igra na prostem kot v zaprtem prostoru vpliva na pozitiven razvoj otroka z vidika telesnega, socialnega in psihološkega razvoja. Igra na prostem pa pripomore tudi k razvoju zanimanja za dogodivščine v lokalni okolici. Otroci imajo na prostem več priložnosti za kreativno igro, ki pa je povezana tudi z večjimi tveganji. Da je igra na prostem postala večje tveganje, je posledica dejstva, da je v porastu način preživljanja otrok v sedečem položaju, kar pomeni, da so zaradi nizke motorike otroci na prostem podvrženi večjim tveganjem kakor tudi kroničnim boleznim, kot npr. diabetesu tipa 2.
Mnogo je zagovornikov, ki mislimo, da bi moralo biti okolje za igro otrokom prijazno v smislu spodbujanja aktivnosti na prostem, ki imajo še vedno pridih varnostnega nadzora z vidika ustreznosti igral.
Presežek igre in tveganja so pri razvoju otroka nujno potrebni, zato moramo zagotoviti, da so pri igri vedno prisotna tveganja, ki jih lahko otroci samo prepoznavajo in se z njimi zavedno soočajo. Pri formalnih igriščih se morajo tveganja odpravljati skladno z veljavnimi mednarodnimi standardi (SIST EN 1176), ki lastnikom in uporabnikom omogočajo dosleden nadzor nad skladnostjo ter predvsem varnostjo na igrišču. Pri neformalnih igriščih pa je pomembno, da imajo manjši otroci, ki še nimajo tako razvitega občutka za prepoznavanje tveganj, spremstvo in spodbudo staršev ali skrbnikov. Kajti ravno neformalna igra ima večjo dodano vrednost pri razvoju identitete otroka. Vsekakor pa mora biti s strani staršev in skrbnikov otrok zdravo ravnovesje med nevarnostmi in pozitivnim učinkom tveganj na otroka, da se jih s temi ukrepi preveč ne zaščiti in da jim omogočimo zdrav razvoj motoričnih sposobnosti.
vir slike: splet