Fiziološko gledano ima vsaka oseba potrebo po gibanju. Pri otrocih je ta potreba vsakih 10 minut. Na ta način bo razvil osnovna gibalna znanja. V kolikor želimo, da razvije kompleksna gibalna znanja, mu moramo omogočiti najmanj 1 uro vodene vadbe na dan z ustrezno metodologijo in didaktiko.
Prva tri leta otrokovega življenja mora otrok nenehno vaditi sledeča gibanja - prijemati, hoditi, teči, skakati, plezati, plaziti, metati, … sicer lahko zaostane v razvoju. Kar zamudi v prvih letih gibalnega razvoja, lahko vsaj v osnovah razvije tudi kasneje, vendar je takrat to usvajanje bolj težavno in traja dlje časa.
Potrebno se je zavedati, da so zmogljivosti otrok manjše, kot pri odraslem človeku. Imajo sicer zelo dobro razvito aerobno zmogljivost, vendar niso tako močni kot odrasli, tudi koncentracija je nižja. Pozoren je potrebno biti tudi na zadosten vnos tekočine, saj otroci hitreje dehidrirajo. Otroci pri svojem gibanju porabljajo veliko energije, hkrati pa ne čutijo, kdaj so njihove mišice preobremenjene. Odrasla oseba namreč začuti bolečino pri preobremenjenosti.
Gibalne aktivnosti, ki so za otroka pomembne, so predvsem vadbe za krepitev kosti (sonožni poskoki, tek), vaje za krepitev mišic (plazenje, lazenje, plezanje, dvigovanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje, …) ter različne aerobne aktivnosti (gibalne igre, hoja, kolesarjenje, rolanje).
Ne smemo pa pozabiti, da je že vsak premik telesa gibanje. Včasih je dobro, da otroka pustite, da se prestopa, preseda na stolu, saj mu je mogoče telo dalo znak, da se mora premakniti. Tudi sprehod do trgovine, pospravljanje igrač iz tal v omaro, kopanje hišnega ljubljenčka, pomoč pri vrtnarjenju, uporaba stopnic v stolpnici ali igra na dvorišču so gibalne aktivnosti, ki bodo pripomogle k razvoja spretnosti vašega malčka.
Vir fotografije: svetovni splet