Zadnje čase prejemam vse več vprašanj lastnikov igrišč, kako je z njihovimi odgovornostmi in kako izbrati ponudnika pregleda, ki je ustrezno usposobljen, sem se odločila, za splošno dobro in v izogib morebitnim nepotrebnim stroškom, zapisati nekaj na to temo.
Sem pristaš, da mora pri ljudeh ponovno vznikniti morala in odgovornost nad aktivnostmi, ki jih delamo, kar pa pomeni, da kot lastnik igrišča, kakor tudi kot izvajalec pregleda, odgovorno ravnaš do svoje lastnine ter da oceniš stopnjo strokovnega znanja zahtev, po katerih izvajaš pregled. Pa naj se to nanaša na poznavanje standarda EN 1176, kakor tudi na trampoline, napihljiva igrala, vrvni parki, vodni tobogani, …
Opaža se, da lastniki igrišča prepogosto pozabijo na zagotavljanje ustrezne varnosti na igriščih. Samoumevno je, da na javnih toaletah vidimo zapise o zadnjem čiščenju. Kaj pa otroška igrišča? Še vedno je preveč neobvladovanih in nevarnih igrišč. Kot odrasli pa se radi hvalimo z izreki: »Otroci so naše bogastvo.«, »Na otrocih sloni naša prihodnost.«. Pa to res drži? Sprejmemo, da moramo jeklenega konjička, ki nam omogoča prevažanje iz točke »A« na točko »B« letno ustrezno obvladovati (menjava gum, tehnični pregled oziroma podaljšanje veljavnosti registracije). Pri otroških igriščih to ne bi počeli. Uporabljajo pa jih najbolj ranljive ciljne skupine, ki niso sposobne identificirati nevarnosti, ki izhajajo iz neustreznega vzdrževanje oziroma iz neustrezne konstrukcije igrala, ipd.
Enaka je tudi situacija glede ponudnikov izvajanja pregledov. Slabo poznavanje zahtev standarda in s tem napačna interpretacija v praksi, izvedba pregledov brez ustrezne opreme, nepoznavanje razvojnih stopenj otroka in še bi lahko naštevala, gre v slabo lastniku igrišča, kateremu se nalagajo korekcije, ki pogosto nimajo osnove, na katero se sklicujejo pregledniki. Zavedati se moramo, da morajo na igrišču biti tveganja, koristna tveganja, ki so povezana s starostjo otroka. Kar pa mnogi zaradi pomanjkanja strokovnega znanje tolmačijo napačno ali enostavno prezrejo in želijo narediti okolje čim bolj »varno«, tako kot npr. delovna okolja odraslih. Razumevanje besede »varno« povezujejo z okoljem, v katerem niso možne poškodbe oziroma nevarnosti, ampak vsak strokovnjak z omenjenega področja bo znal povedati, da takšnega okolja ni. V vsakem okolju obstajajo nevarnosti, ki pa jih s pregledi in drugimi načini ocenjevanja poskušamo minimalizirati in nanje biti pripravljeni, nikakor pa ne moremo prepoznati vseh tveganj, ki se lahko pripetijo. Pri igriščih govorimo tudi o koristnih tveganjih, ki morajo na igrišču biti prisotna, ker so le-ta motivacija za otroke. Da pa jih lahko identificiramo, moramo poznati razvojne faze otroka.
Zmedo v slovenskem prostoru, kaj je strokovno usposobljen preglednik povzroča nedefiniranje zahtevanih kompetenc preglednikov s strani državnih organov in necelovito reševanja varnosti na otroških igriščih lastnikov (vrtcev, osnovnih šol, občin, gospodarskih subjektov).
Vir fotografije: svetovni splet